O avtorjih: Aleš Friedl
Aleš Friedl je po poklicu psiholog, po sterokovni plati specializiran za klinično psihologijo, po akademski plati doktor znanosti s področja psihologije.
Friedl sicer nima formalne glasbene izobrazbe, prav tako sam zase pravi, da ne obvlada nobene glasbene panoge. Prav tako ne obvlada mnogostranosti akordov, tudi oktavnih vrst ne, ali starogrških modusov (dorski, jonski, eolski, frigijski, lidijski, miksolidijski ...). Ali pozna zgradbo baročne suite? Ali ve, kaj so to nevme? Ali pa, kaj je serilna glasba, aleatorična glasba, atonalna glasba?
O vsem naštetem se je Friedl podučil med študiranjem glasbene teorije in tako je nastal ta glasbeni zvezek.
Friedl se je ulil klavir pri Eleonori Šrol Senčar (Glasbena šola Karol Pahor Ptuj) ter SilviHrašovec (Glasbena šola Franca Šturma Ljubljana - Bežigrad), nauk o glasbi pa pri Tatjani Tomšič, Irmi Škrinjar in Magdi Damiš (Glasbena šola Karol Pahor Ptuj). Glasbeno zgodovinose je učil na poli Franca Šturma.
Dvakrat se je udeležil skladateljskih delavnic v okrivu Glasbene mladine Slovenije. Eno sta vodila Uroš Rojko (ki takrat še ni bil akademik) in Gabio Nieder, drugo pa Igor Lunder. Dečežen je bil tudi kratkotrajnega individualnega pouka pri Maksimiljanu Fegušu (ob tem rad pripomni, da je imel učenev manj volje do učenja kot njegov učitelj), različne napotke, predloge in usmeritve pa je dobil tudi od Matije Reichenberga, Boruta Zagoranskega, Lovorke Nemeš Dular, Nadežde Tokareve, Roberta Petriča, Nikoline Kovač Juvan, Paula Zukofskega in Yulija Takasashija.
Kljub odsotnosti formalnih znanj, se je v letu 1995 potegoval za članstvo v Društvu slovenskih skladateljev - sam se je namreč čutil skladatelja in je tudi ustvarjal glasbena dela (ni bil kot nekateri na akademiji za glasbo, ki kasneje v življenju niso napisali niti note več). Društvu slovenskih skladateljev je predložil tri dela za klavir (v rokopisu) in sicer Phantazz 4-6, ki so bila, po njegovi oceni, zelo dobra in bi morala pretehtati odsotnost formalne izobrazbe, toda član ikomisije v sestavi Jože Privšek, Bojan Adamič in drugi niso bili tega mnenja. V Društvo slovenskih skladateljev tako ni bil sprejet.
